Mulčki pokrivajo praktično vsa kurikularna področja in v dejavnostih nanizajo številne cilje, pri čemer je proces pridobivanja izkušenj in »učenja« vsekakor nad rezultatom ter dosego cilja.

Dejavnosti Mulčkov so razdeljene na tri glavne kotičke, vsaka prireditev zajema določeno temo s področja zdravja, skrbi za okolje, naravo ipd.

Prvi kotiček zajema gibalni del, kjer otroci preko osnovnih oblik gibanja, elementarnih iger ali poligonov rešujejo različne gibalne naloge, pri tem pa razvijajo svoje gibalne sposobnosti, spoznavajo pomen sodelovanja v igralni skupini, si medsebojno pomagajo ter se seznanjajo s pravili »športnega obnašanja«.

Drugi kotiček je namenjen praktičnemu delu, kjer v povezavi z določeno temo otroci pridobivajo dejanske izkušnje z različnimi materiali, predmeti, strukturami, oblikami, izvajajo poskuse …

Tretji kotiček pa je namenjen prosti igri prav tako v povezavi s temo, otroci se namreč v predšolskem obdobju najhitreje in najlažje »učijo« prav preko igre, saj so zanjo notranje motivirani in je ne čutijo kot nekaj vsiljenega.
Za sproščeno vzdušje poskrbi kuža Izi (lutka), ki otrokom predstavi pravila in način sodelovanja v določenih dejavnostih ter se s svojimi humorističnimi vložki rad poheca z otroki.

Potreba po gibanju in igri sta otrokovi primarni potrebi, če k temu dodamo še izkustveno učenje in spodbudno okolje za reševanje problemov, smo zajeli praktično vse, kar otrok potrebuje za zdrav razvoj.
Na prireditvah so prisotni tudi predstavniki Rdečega križa Slovenije, policisti in gasilci, ki so otrokom na voljo za vsa radovedna vprašanja.

Gibanje

Predšolsko obdobje je temelj za gibalni razvoj otrok. Za večino mlajših otrok je gibanje zabavno, v njem uživajo in ga imajo radi. S pomočjo gibanja spoznavajo svoje telo in svoje zmožnosti, z razvojem spretnosti pa se razvija tudi njihova samozavest.

Gibanje je za otroke lahko zanimiv način spoznavanja sveta ter način pridobivanja samostojnosti. Vsi otroci so namreč neutrudni raziskovalci, ki izredno uživajo v igri. Ustrezna igra, tekanje, premagovanje ovir lahko otrokom nadomesti čas, ki ga sicer preživljajo pred računalnikom ali televizorjem. (Bregant, 2015).

Gibanje pa je ključno tudi za otrokovo zdravje in dobro počutje, saj med drugimi krepi imunski sistem, vpliva na kakovost spanca in preprečuje zgodnji razvoj večine kroničnih nenalezljivih bolezni, poleg tega pa pozitivno vpliva tudi na razvoj in zdravje kosti, sklepov in mišic (NICE, 2007; Bouhard in sod., 2007).

VIR:
NIJZ (2012). Pridobljeno s spletne strani: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vzgoja_za_zdravje_za_starse_predsolskih_otrok.pdf (8. 2. 2020).

Zdravje

Vsi si želimo, da bi bili naši otroci zdravi, zato je pomembno da z vzgojo za zdravje pričnemo pri njih že v najzgodnejšem obdobju. Otrokom preko različnih dejavnosti približamo pomen zdrave prehrane, higiene, varnega in samozaščitnega ravnanja.

Okolje

Okolje je dobrina vseh nas, hkrati pa je tudi naša odgovornost, zato je pomembno, da otroke seznanjamo in navajamo na odgovorno ravnanje z naravo.

Pomen pitne vode, odgovorno ravnanje z odpadki, recikliranje, skrb za drevesa in še mnogo drugih okoljevarstvenih tem bodo otroci spoznali pri Mulčkih. Ne pozabimo pa, da se naši najmlajši učijo z zgledom in ne z besedami, zato jim bodimo vsi skupaj DOBER ZGLED.

Ustvarjanje in igra

Batistič Zorec (2002, str. 2-3) pravi, da je igra ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija.

Otroci ob igri namreč razvijajo: 

  • Gibalne sposobnosti in spretnosti, kognitivni razvoj (razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje in raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, socialno kognicijo).
  • Emocionalni razvoj (sproščanje in izživljanje čustev npr. doživljanje zadovoljstva, premagovanje strahu, premagovanje težav in konfliktov, uresničevanje želja …)
  • Socialni in moralni razvoj: razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje, razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti, agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm.
  • Osebnostni razvoj: razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih).